:

Na Bledu januarja začenja z delovanjem poslovna skupina BNI Bled -

Thursday, January 8, 2015

Blejsko drsališče z razgledom -

Friday, January 2, 2015

Zimska sezona na smučišču Straža -

Friday, January 2, 2015

Srečno novo leto 2015! -

Tuesday, December 30, 2014

Andraž Krek državni prvak, Jan Špik osvojil tretje mesto -

Sunday, September 23, 2012

V soboto bo na blejskem jezeru državno prvenstvo v veslanju -

Tuesday, September 18, 2012

IZTOK ČOP – ZAVESLAJ Z MANO -

Sunday, September 16, 2012

KREMŠNITA – Blejska slaščica -

Sunday, September 16, 2012

FISTRAVEC, ŠPIK, MARKOVC IN ROJEC BRONASTI NA EVROPSKEM PRVENSTVU -

Sunday, September 16, 2012

Četverec v finalu -

Sunday, September 16, 2012

Ogled zatočišča netopirjev – Jame pod Babjim zobom -

Friday, September 14, 2012

Štiri posadke na EP v Varese -

Thursday, September 13, 2012

Gamma Swing center tudi na Bledu -

Thursday, September 13, 2012

Klavir na jezeru | Sobota 15. september, Bled -

Sunday, September 9, 2012

AuctionClicker – Dražbe na enem mestu -

Sunday, September 9, 2012

9. redne seje OS Občine Bled -

Wednesday, June 27, 2012

Jernej Markovc 2. -

Wednesday, June 27, 2012

Petkovi popoldnevi v parku: Zeleni škrat raziskuje – DREVESA -

Wednesday, June 27, 2012

Sredin večer – Alpska filmoteka: Stari in novi film o TNP -

Wednesday, June 27, 2012

SVOJA VRATA ODPIRA 17. FESTIVAL BLED -

Wednesday, June 27, 2012

Arnold Rikli

Začetki intenzivnega turizma segajo v leto 1855, ko je švicarski hidropat Arnold Rikli med prvimi spoznal vrednost in prednost podnebnih danosti in ugodnega položaja Bleda za dolgo kopalno sezono. Ustanovil je Naravni zdravilni zavod in pričel uveljavljati svojo metodo zdravljenja. Če je hotel privabiti goste, je potreboval kopališča, urejene sprehajalne in izletniške poti ter namestitvene zmogljivosti.

Rikli je dal l. 1895 nasproti sedanjega hotela Park (današnja Kazina) postaviti preprosto leseno kopališče v švicarskem slogu in Zdravstveni zavod, kjer je imel svojo “ordinacijo”, kuhinjo, jedilnico in upravne prostore. Za nastanitev pacientov je pod kostanjevim parkom postavil ute, značilne za njegovo metodo zdravljenja. Zaradi vse večjega zanimanja je bilo l. 1899 zgrajeno novo, večje kopališče. Sestavni del Riklijevega zdravljenja so bile kopeli, in sicer v jezeru in kopališču. Za kopanje so uporabljali dva hladna vrelca z 10°C in 15,6°C. Poleg tega je priporočal tople in parne kopeli. Obvezno je bilo še sončenje na galerijah v kopališču. V svoj zdravilni program je uvrstil tudi sprehode. Izbral si je več izletniških točk v okolici Bleda, jih razdelil po težavnostnih stopnjah, ločeno za moške in ženske. Na teh točkah je postavil igrišča za balinanje in kegljanje. Pri Riklijevem zdravljenju je veljal strog dnevni red, ki so se ga morali držati vsi pacienti. Zgodnjemu vstajanju med 5. in 6. uro so sledili sprehodi in gibanje na zraku, pri čemer so jemali zajtrk kar seboj.